Poznamo več različnih tipov kitar kot so folk kitara,jazz kitara,električna kitara,renesančna ali baročna kitara,klasična kitara,akustična kitara… Poznamo pa tudi kitare za kitariste z manjšimi rokami in krajšimi prsi,ki so manjše,imenovane pa so npr.tričetrinske ali sedemosminske kitare.

Renesančna in baročna kitara: to so neke vrste predniki današnjih klasičnih kitar. So manjše in jakost zvoka, ki ga lahko oddajajo je manjša. Imajo 4 ali 5 strun v parih. Torej imajo 8 ali 10 strun, podobno kot pri današnji 12-strunski kitari. Tako kitaro so večinoma uporabljali v raznih ansamblih.
Klasična kitara: so malenkost manjše od akustičnih kitar in imajo plastočne strune, zato so primerne za začetnike.
Flamenco kitara: je zelo podobna klasični kitari, le da je izdelana iz drugih vrst lesa in ima zaradi tega drugačen zvok. Okoli zvočnice pa ima ščit, ki varuje kitaro pred udarci z nohti. Ta ščit se imenuje golpeador.

Akustična kitara: zelo podobne so klasični, le da imajo večji trup, ožji vrat ter kovinske strune in zato čistejši zvok.
Akustična bas kitara: imajo štiri kovinske strune. Uporabljajo se predvsem v orkestrih in raznih bendih, predvsem za poudarjanje ritma in nizkih tonov. Vendar se namesto te kitare večinoma uporablja električna bas kitara.
12-strunska akustična kitara: imajo večinoma železne strune, ki so v parih, ki so v parih uglašene enako ali v intervalu oktave. Te kitare se največ uporabljajo v glasbenih zvrsteh kot so: folk, blues in rock’n’roll.

Električna kitara: v današnjem času se uporabljajo v skoraj vsaki zabavni glasbi, največ pa v bluesu, rock’n’rollu in rocku. Imajo manjšo oddaljenost strun od ubiralke. Pri igranju potrebujemo ojačevalec. Ojačevalec priklopimo na kitaro ali brezžično povežemo. S njegovo pomočjo lahko spreminjamo glasnost zvoka, ki ga oddaja, čistost tona, dodamo pa lahko tudi razne zvočne efekte.
Električna bas kitara: po obliki je zelo podobna navadni električni kitari, le vrat je nekoliko daljši in tanjši. Najbolj razširjena vrsta te kitare je taka s štirimi strunami, obstajajo pa tudi take s petimi ali šestimi strunami. Namenjena je poudarjanju ritma, še posebej nizkih tonov, njena uporaba pa je nepogrešljiva v raznih bendih.

Povzeto po: Kloss, B. (2008). Glasbila kitara. Izola: Ark