Kaj sploh je kitara?

Kitara je glasbeni instrument, katerega izvor sega daleč v preteklost, uporablja pa se v široki množici glasbenih zvrsti. Običajno ima šest strun, obstajajo pa tudi primerki s štirimi, sedmimi, z desetimi in dvanajstimi strunami. Kitare so osrednji instrumenti v glasbenih žanrih kot so blues, country, flamenko, rock in mnogih oblikah pop glasbe.

Uporablja se tudi kot solo klasični instrument. Kitare se lahko igra akustično, kjer vibriranje strun oddaja zvok, ki ga spreminja votel trup kitare, lahko pa jih priključimo na ojačevalec, ki je zmožen elektronsko upravljati z zvokom. Danes uporabljajo kitaro predvsem popularne glasbene skupine. Rock glasbenikom omogoča transpozicijo capo tasto,pritrjen čez ubiralko,da z njim pritisnejo na vse strune hkrati. Moderne električne kitare imajo močnejše strune in nanje igrajo s trzalico. Akustična kitara je še vedno najbolj priljubljeno glasbilo za ljudske in klasične glasbenike. Je pa tudi idealno glasbilo za ulične izvajalce.

GUITAR_17071

Akustična kitara pa je tako močno povezana s Španijo, da jo pogosto imenujejo kar španska kitara. Flamenko,ljudska glasba Španije, je slavna po svoji divji kitari prav tako kot po energičnem plesu. Priljubjenost kitare kot ljudskega glasbila je privedla do njene prevlade v rock in pop glasbi. Kitara ima dolgo zgodovino in obsežen repertoar skladb,čeprav se je kot klasično glasbilo le redko pojavila v orkestru.

 

Povzeto po: Wade-Matthews, M. in Thompson W. (2006). Glasba. Ljubljana: Modrijan

 

Zgodovina kitare

Še na začetku 19.stoletja sta slavna glasbenika,Fernando Sor in Ferdinando Carulli,ki ju imamo za ˝klasična˝kitarista,igrala na majhno preprosto glasbilo. Še prej,v času baroka,so se kitare še bolj razlikovale od današnjih. Imele so od štiri do pet parov strun.Struni v paru sta bili enako uglašeni in so ju brenkali skupaj.Kitara pa ni veljala zmeraj za uglajeno glasbilo,ki bi bilo primerno za izvajanje resne glasbe. Za to glasbilo so pisali zelo cenjene in zahtevne skladbe. Beseda ˝kitara˝ je bila v angleščino prevzeta iz španske besede ˝guitarra˝,ki izhaja iz latinske besede ˝cithara˝,ki pa izhaja iz zgodnejše grške besede ˝kithara˝,ki morda izhaja iz perzijske besede ˝sithar˝. Sithar je soroden indijskemu instrumentu z imenom sitar. V 17.stoletju so kitaro igrali po vsej Evropi,danes pa so se akustične in električne kitare razširile po celem svetu in prevladujejo v popularni glasbi in tudi mnogih ljudskih glasah v Ameriki in Evropi. Korenine kitare segajo v Španijo. Med renesanso ni bila tako pomembna, saj je med potujočimi glasbeniki prevladovala lutnja. Kmalu pa je začel inštrument zbujati zanimanje in tako je nastajalo vedno več glabse s kitarsko vsebino. Velik napredek se je zgodil leta 1944, ko so na kitari začeli uporabljati najlonske strune.


Povzeto po: Kloss, B. (2008). Glasbila kitara. Izola: Ark

Ardley, N. (1990). Glasbila. Murska Sobota: Pomurska založba

Zgradba kitare

Kitara je sestavljena iz treh večjih delov:


trup

vrat

glava

Trup sestavljajo sprednja zvočna ali resonančna plošča,imenujemo jo tudi p0krov,hrbtna plošča ali dno in obod ali stene kitare. Na zvočni plošči imajo klasične kitare nameščeno kobilico,medtem ko imajo jazz kitare strunik ter kobilico,ki nepritrjena leži na zvočni plošči. Kobilica ima pomembno vlogo,saj prenaša nihanje strun na zvočno ploščo. Vrat je z utornim krcljem trdno spojem s trupom. Na vratu je nameščena ubiralka s kovinskimi prečkami. Ubiralka sega do konjička na vratu do zvočnice na zvočni plošči. Na vsaki strani glave so nameščeni po trije napenjalni mehanizmi,ki jim okrajšano pravimo napenjalni ali uglaševalni vijaki. Ti so sestavljeni iz gumba,polža,polževega koleščka in valjčka. Pod akustične kitare sem uvrstil kitare, ki ojačanje zvena strun uporabljajo votlo telo. Vendar lahko te kitare ločimo na tiste s plastičnimi in tiste z kovinskimi strunami. Kitari s plastičnimi strunami pravimo tudi klasična in tako jo ločimo od akustične (kitara z
železnimi strunami). V osnovi sta ti dve vrsti kitar po konstrukciji podobni. S trupom kitara ojača zven strun. Trup tudi zelo vpliva na trajanje zvena in njegovo bravo. Izdelovalci kitar uporabljajo za izdelavo trupa različne kombinacije lesa, ki jih medseboj zlepijo.Glavo kitare sestavljajo vijaki  na katere so navite strune. S privijanjem ali odvijanjem vijakov lahko ton strune zvišamo ali znižamo tako, da dobimo pravilno uglasitev. Pri klasičnih kitarah so vijaki po navadi razporejeni po trije na vsako stran glave, pri električnih pa je vseh šest vijakov na isti strani.Sedlo se nahaja med glavo in vratom in je običajno narejena iz plastike, lahko pa tudi iz slonovine, medenine ali grafita. Čeznjo so iz glave na ubiralko speljane strune. Prečka s svojo višino določa oddaljenost strun od ubiralke, z materialom iz katerega je narejena pa daje strunam različen zvok.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

 

 

OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Povzeto po: Kloss, B. (2008). Glasbila kitara. Izola: Ark

Foto: Zala Kuhelj 9.12.2014

Tipi kitar

Poznamo več različnih tipov kitar kot so folk kitara,jazz kitara,električna kitara,renesančna ali baročna kitara,klasična kitara,akustična kitara… Poznamo pa tudi kitare za kitariste z manjšimi rokami in krajšimi prsi,ki so manjše,imenovane pa so npr.tričetrinske ali sedemosminske kitare.

Renesančna in baročna kitara: to so neke vrste predniki današnjih klasičnih kitar. So manjše in jakost zvoka, ki ga lahko oddajajo je manjša. Imajo 4 ali 5 strun v parih. Torej imajo 8 ali 10 strun, podobno kot pri današnji 12-strunski kitari. Tako kitaro so večinoma uporabljali v raznih ansamblih.
Klasična kitara: so malenkost manjše od akustičnih kitar in imajo plastočne strune, zato so primerne za začetnike.
Flamenco kitara: je zelo podobna klasični kitari, le da je izdelana iz drugih vrst lesa in ima zaradi tega drugačen zvok. Okoli zvočnice pa ima ščit, ki varuje kitaro pred udarci z nohti. Ta ščit se imenuje golpeador.

Akustična kitara: zelo podobne so klasični, le da imajo večji trup, ožji vrat ter kovinske strune in zato čistejši zvok.
Akustična bas kitara: imajo štiri kovinske strune. Uporabljajo se predvsem v orkestrih in raznih bendih, predvsem za poudarjanje ritma in nizkih tonov. Vendar se namesto te kitare večinoma uporablja električna bas kitara.
12-strunska akustična kitara: imajo večinoma železne strune, ki so v parih, ki so v parih uglašene enako ali v intervalu oktave. Te kitare se največ uporabljajo v glasbenih zvrsteh kot so: folk, blues in rock’n’roll.

Električna kitara: v današnjem času se uporabljajo v skoraj vsaki zabavni glasbi, največ pa v bluesu, rock’n’rollu in rocku. Imajo manjšo oddaljenost strun od ubiralke. Pri igranju potrebujemo ojačevalec. Ojačevalec priklopimo na kitaro ali brezžično povežemo. S njegovo pomočjo lahko spreminjamo glasnost zvoka, ki ga oddaja, čistost tona, dodamo pa lahko tudi razne zvočne efekte.
Električna bas kitara: po obliki je zelo podobna navadni električni kitari, le vrat je nekoliko daljši in tanjši. Najbolj razširjena vrsta te kitare je taka s štirimi strunami, obstajajo pa tudi take s petimi ali šestimi strunami. Namenjena je poudarjanju ritma, še posebej nizkih tonov, njena uporaba pa je nepogrešljiva v raznih bendih.

 


Povzeto po: Kloss, B. (2008). Glasbila kitara. Izola: Ark

Znani kitaristi

Znan slovenski kitarist:

Miha Petrič
se je rodil v Ljubljani, 6. 11. 1983. Po končani maturi na Srednji Vegovi šoli se je vpisal na Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani. Od osmega leta je sedem let obiskoval glasbeno šolo, in se učil klasično kitaro, pri profesorju Vedranu Ožboltu. Ustanovil je tudi skupino Moonlight Sky, s katero so posneli albuma, Moonlight Sky (2006), I am (2009) in tako leta 2005 zmagali na tekmovanju Reverse engineering ter bili leta 2006 izbrani za najboljšo skupino na svetu. V zadnjih letih je sodeloval še z raznimi skupinami kot so Aritmija, Koza – Riba, Cirkus Klautsky in sodeloval pri snemanju glasbe za film Hit poletja. Trenutno sklada glasbo za reklame in krajše filme, ustvarja v skupini Moonlight Sky in poučuje kitaro.

Znana tuja kitarista:

Paco de Lucia
je kralj flamenka in en največjih virtuozov klasične kitare na svetu. Rodil se je 21. decembra 1947 v Španiji. Enajstletni Paco de Lucia je imal leta 1958 svoj prvi javni nastop, naslednje leto pa je prejel nagrado na flamenko tekmovanju v Jerezu. Pri štirinajstih letih je imel turnejo s plesalcem flamenka, Josejem Grecom. Svoj prvi album je posnel pri osemnajstih letih. Posnel pa je tudi glasbo za filme “Carmen”, “La Sabina” in “Balet Los Tarantos”.

Leo Kottke
se je rodil 11. septembra 1945 v ZDA in je znan akustični kitarist. Nasplošno je znan po svojem inovativnem fingerpicking stilu, na katerega so vplivali blues, jazz in folk glasba.

 


Povzeto po: Kloss, B. (2008). Glasbila kitara. Izola: Ark

Ardley, N. (1990). Glasbila. Murska Sobota: Pomurska založba